Vsakdo mora občasno dvigniti razpoloženje. HELLACOPTERJI so bili vedno še posebej dobri v takih stvareh, saj so med prvim nastopom leta 1996 izdali sedem grozljivih albumov 'Supershit za Maxa!' in leta 2008 'glavo' Swansong in skoraj vedno zveni kot najboljša, najbolj kul in najbolj slavnostna rock'n'roll skupina na svetu. Ustanovitelj in frontman Nicke Andersson se je od takrat ukvarjal z vsemi vrstami projektov, nenazadnje s skoraj tako dobrimi IMPERIALNA DRŽAVA ELEKTRIČNA , a se zdi, da je dolgo pričakovana vrnitev njegove najuspešnejše skupine nujna in izjemno dobrodošla. 'Oči pozabe' je tudi točno tisto, kar je bilo potrebno: brezhibna plošča s trdim rockom, deset skladb globoko, brez zavajanja. Štirinajst let je minilo, odkar so nazadnje izdali novo glasbo, in Švedi so očitno k tej vrnitvi pristopili s skrbnostjo in pozornostjo do podrobnosti, ki si jo zasluži.



Seveda ne, da je kaj od tega raketna znanost. HELLACOPTERJI vedno blesteli, ko so hudomušno kimali preteklosti, ob tem pa pogosto postregli s pesmimi, ki so enake kakovosti tistim, ki so jih pozdravljali. To ostaja res 'Oči pozabe' , edina razlika je v tem, da se to zdi izdelano in skladno na način, kot ni bil noben od prejšnjih albumov. Začetna naramnica 'Reap A Hurricane' in 'Ali lahko počaka' so visokoenergijski denarni udarci, ki so jih pričakovali trdoživi oboževalci, a namesto da bi ropotali z enakim tempom, Andersson 's crew preklopi na razkošno, bluesovsko, soul rock veličino za razmetljivo balado 'Tako oprosti, da bi lahko umrl' , kar zveni povsem domače z napuhom. Sledi naslovna skladba, ki je takojšnja klasika: šumeča kitara, privarjena na bleščeče ohišje mišičastega power-popa, je skoraj BOSTON -kot v svoji drzni ulovljivosti. 'Plug in zdravnik' in 'Pozitivno ne vem' naj ogenj gori, slednji pa v tempu punk rocka, ki izbija zobe, a to je nori glam rock 'vojak iz pločevine' to je najbolj neopravičen trenutek zabave te plošče. Kot prasec otrok T. REX in POCENI TRIK , je skoraj smrtonosno optimističen in bi bil zagotovo pošastni hit, če bi bil izdan pred 40 leti. Iskreno povedano, še vedno si zasluži biti zdaj.





Sklepanje dogovora z umirjeno, premeščanje 'Začarani' , prodorni radijski rock 'Pritisk je vklopljen' in zadnji, šikasti prepir v baru 'Poskusi me nocoj' , HELLACOPTERJI naj vse zveni kot najbolj naravna stvar na svetu — brezčasen, radosten nalet nezahtevnega, preobremenjenega snot 'n' soula. Kot da nikoli niso odšli.